Serbska studnja
Město
Choćebuz
Město
Choćebuz
Koordinaty
51.75907
14.3335
14.3335
Koordinaty
51.75907
14.3335
Kategorija
Wo objekće
Tute wopisanje tuchwilu bohužel njepředleži w hornjoserbskej rěči.
Serbska studnja stoj srjejź Grodkojskeje drogi w starem měsće Chóśebuz. Wóna bu 1976 wót rězbarja Jürgen v. Woyski (1929–2000) z glazěrowanych klinkerowych platow stwórjona. Wuměłskorucnikaŕske elementy pokazuju mimo zwěrjecych a rostlinowych motiwow mustry, kótarež su w serbskej Łužycy typiske, n.pś. na kóšulach narodneje drastwy.
W oktobrje 1976 jo se wótwóriła Grodkojska droga ako cona za pěśkarjow z ławkami za wódychanje, z grědkami a z wupominajucym wugótowanim z platami resp. flastarjom. W njepósrědnem susedstwje tegdejšeje Grodoweje cerkwje, kótaraž se wót 2014 ako synagoga wužywa, jo se Serbska studnja natwariła. Keramikowe kachle su z něgajšneje keramiskeje twóŕnje w Krušwicy. Tamnjejšej mejstarja Schütze a Heller stej w centralnem słupje studninego ansambla do nimjernosći zapisanej. Styri njejadnako wusoke słupy nose basenkowe šklě, z kótarychž se wóda do wjelikego studnjowego basenka wulewa. Glazěrowane klinkarjowe słupy a basenki su z floralnymi a ornamentalnymi elementami wugótowane, kenž dopominaju na motiwy hyšći we Łužycy woplěwaneje techniki módrośišća resp. serbskego wušywanja. Dalej pokazujo studnja gołubjecy pórik, nejskerjej ako gołubjowu měra, a teke kokota. Serbska studnja jo se w lěśe 2013 pónowiła.
Woyski jo tencas ako grafikaŕ a rězbaŕ pla města Wórjejce statkował. Wón jo stwórił głownje plastiki w lichem rumje (plastika C. Blechena), a to daloko pśez granice Dolneje Łužyce. Za to jo se wón 1961 z „Mytom Carla Blechena“ a styri lěta pózdźej z „Wuměłstwowym mytom NDR“ wuznamjenił.
Wo objekće
Tute wopisanje tuchwilu bohužel njepředleži w hornjoserbskej rěči.
Serbska studnja stoj srjejź Grodkojskeje drogi w starem měsće Chóśebuz. Wóna bu 1976 wót rězbarja Jürgen v. Woyski (1929–2000) z glazěrowanych klinkerowych platow stwórjona. Wuměłskorucnikaŕske elementy pokazuju mimo zwěrjecych a rostlinowych motiwow mustry, kótarež su w serbskej Łužycy typiske, n.pś. na kóšulach narodneje drastwy.
W oktobrje 1976 jo se wótwóriła Grodkojska droga ako cona za pěśkarjow z ławkami za wódychanje, z grědkami a z wupominajucym wugótowanim z platami resp. flastarjom. W njepósrědnem susedstwje tegdejšeje Grodoweje cerkwje, kótaraž se wót 2014 ako synagoga wužywa, jo se Serbska studnja natwariła. Keramikowe kachle su z něgajšneje keramiskeje twóŕnje w Krušwicy. Tamnjejšej mejstarja Schütze a Heller stej w centralnem słupje studninego ansambla do nimjernosći zapisanej. Styri njejadnako wusoke słupy nose basenkowe šklě, z kótarychž se wóda do wjelikego studnjowego basenka wulewa. Glazěrowane klinkarjowe słupy a basenki su z floralnymi a ornamentalnymi elementami wugótowane, kenž dopominaju na motiwy hyšći we Łužycy woplěwaneje techniki módrośišća resp. serbskego wušywanja. Dalej pokazujo studnja gołubjecy pórik, nejskerjej ako gołubjowu měra, a teke kokota. Serbska studnja jo se w lěśe 2013 pónowiła.
Woyski jo tencas ako grafikaŕ a rězbaŕ pla města Wórjejce statkował. Wón jo stwórił głownje plastiki w lichem rumje (plastika C. Blechena), a to daloko pśez granice Dolneje Łužyce. Za to jo se wón 1961 z „Mytom Carla Blechena“ a styri lěta pózdźej z „Wuměłstwowym mytom NDR“ wuznamjenił.
Awtor:ka wopisanja objekta
Atanasowa, Katja
Rogan, Alfred
Šurman, Pětš
(01.12.2025)
Rogan, Alfred
Šurman, Pětš
(01.12.2025)
Awtor:ka wopisanja objekta
Atanasowa, Katja
Rogan, Alfred
Šurman, Pětš
(01.12.2025)
Podaća literatury
Ackermann, Irmgard/Cante, Marcus/Mues, Antje 2001: Denkmaltopographie Bundesrepublik Deutschland. Denkmale in Brandenburg, Stadt Cottbus“, Bd. 2.1: Stadt Cottbus, Worms, S. 179-180.
Atanasov, Katja/Herrmann, Katharina/Roggan, Alfred/Schurmann, Peter 2011: Das Wendische Cottbus – Serbski Chóśebuz (=Cottbuser Blätter, Sonderheft), S. 34.
Stadtverwaltung Cottbus – Kulturamt (Kunstsammlung) Objekt-Nummer 57.
Podaća literatury
Ackermann, Irmgard/Cante, Marcus/Mues, Antje 2001: Denkmaltopographie Bundesrepublik Deutschland. Denkmale in Brandenburg, Stadt Cottbus“, Bd. 2.1: Stadt Cottbus, Worms, S. 179-180.
Atanasov, Katja/Herrmann, Katharina/Roggan, Alfred/Schurmann, Peter 2011: Das Wendische Cottbus – Serbski Chóśebuz (=Cottbuser Blätter, Sonderheft), S. 34.
Stadtverwaltung Cottbus – Kulturamt (Kunstsammlung) Objekt-Nummer 57.
Fota